Po zaslugi državne meteorološke službe imamo v Sloveniji bogat arhiv podnebnih meritev, na podlagi katerih strokovnjaki spremljajo, kako se podnebje v Sloveniji spreminja in kakšen je vpliv globalnih podnebnih sprememb. V publikaciji
Podnebna spremenljivost Slovenije so predstavili podatke o dnevni višini padavin in snega, temperaturi zraka, trajanju sončnega obsevanja in gostoti toka sončnega obsevanja v obdobju 1961–2011.
Vseh meteoroloških postaj, ki so kakorkoli in kadarkoli merile meteorološke spremenljivke, je bilo skoraj 800, merilnih mest pa kar 1.800. Med nižinskimi postajami je najdaljši niz meritev za Ljubljano in med gorskimi za Kredarico.
Oglejte si
časovne nize meritev temperature slovenskih meteoroloških postaj. Poiščite merilne postaje, ki so najbližje vašemu kraju in si oglejte podatke o temperaturi zraka in časovne trende. Se je povprečna temperatura zraka v vašem kraju spremenila?
Podnebne spremembe v Sloveniji so zaznane zlasti pri temperaturi zraka. V zadnjega pol stoletja se je Slovenija ogrela, zmanjšala se je višina snežne odeje, povečalo se je trajanje sončnega obsevanja. Število vročih dni s temperaturo nad 30 °C se je močno povečalo1.
Temperatura zraka v Sloveniji 1851 – 2008 (odklon glede na 1961 – 1990)2
Slovenija se zaradi svojih geografskih značilnosti segreva hitreje od svetovnega povprečja. Medtem ko se je globalna temperatura v obdobju 1961–2011 dvignila za približno 0,8 stopinje, je bil nad Slovenijo izmerjen dvig povprečne temperature za 1,7 °C.
Bohinjsko jezero: število dni z ledom pozimi.
Število zimskih dni, ko je Bohinjsko jezero zaledenelo, se je v zadnjem stoletju zmanjšalo za več kot tretjino3.
Triglavski ledenik Zeleni sneg leta 1924, 1957 in 2003.
Triglavski ledenik je leta 1946 meril 14,4 hektarja, do leta 2012 pa se je skrčil na pol hektarja. Zdaj nima več vseh značilnosti ledenika, saj na njem, na primer, ni ledeniških razpok. Zaradi ujetosti ledenika v konkavni del pobočja tudi ne zaznavamo več premikanja ledu. Označimo ga lahko kot »zelo majhen ledenik«. Morda smo celo ena zadnjih generacij, ki ga še lahko občuduje.
Število ekstremnih vremenskih dogodkov se tudi v Sloveniji povečuje.
Suša poleti 2012 je prizadela 106.257 ha površin, škoda je bila ocenjena na 56 milijonov EUR.
V poplavah novembra istega leta je bilo prizadetih 112 občin in 7982 oškodovancev. Škoda je znašala 373 milijonov EUR (1,5 % BDP)4.
Viri izpustov toplogrednih plinov v Sloveniji
