Agencija RS za okolje je pripravila scenarije bodočih podnebnih sprememb v Sloveniji na podlagi rezultatov 6 regionalnih podnebnih modelov, ki so pokrivali Slovenijo. Podnebne simulacije ne veljajo za natančne napovedi stanja v prihodnosti, temveč opisujejo več možnih ter verjetnih stanj podnebnega sistema v Sloveniji na podlagi globalnega družbeno-gospodarskega razvoja in služijo kot ocena prihodnjih temperaturnih in padavinskih razmer.

            Rezultati simulacij za prihodnost napovedujejo znaten dvig povprečne letne
            temperature zraka do konca 21. stoletja na celotnem območju Slovenije v 
            vseh letnih časih.

Scenarij značilnega poteka vsebnosti toplogrednih plinov RCP4.5 , ki glede zmanjševanja izpustov velja za zmerno optimističnega ter najbolj verjetnega v naslednjem stoletju, do leta 2100 predvideva dvig temperature zraka za približno 2 °C glede na obdobje 1981-2010.

Za padavine podnebni scenariji kažejo precej večjo negotovost. V primeru zmerno optimističnega scenarija RCP4.5 je do leta 2100 na celotnem območju Slovenije z izjemo severozahoda pričakovan porast povprečnih letnih padavin za približno 10 % glede na obdobje 1981-2010. Naraščanje padavin bo najbolj izrazito pozimi. Zimsko naraščanje padavin pa ne pomeni povečane možnosti za sneg, saj bodo ob naraščajoči temperaturi zraka snežne padavine najverjetneje postale vse manj pogoste. Poletja bodo v obdobju do leta 2070 predvidoma bolj suha v primerjavi s povprečjem v obdobju 1981-2010, za konec stoletja pa kaže, da bodo bolj mokra.¹

Posledice podnebnih sprememb v Sloveniji do konca stoletja bodo:

• Količina padavin se bo verjetno povečala v hladni in zmanjšala v topli polovici leta. Skladno s tem lahko pričakujemo daljša in izrazitejša obdobja poletne vročine in suše.
• Pretoki rek bodo pozimi in spomladi večji, poleti pa manjši. Nekatere reke lahko tudi presahnejo.

• Spremenila se bo vegetacija – prevladovale bodo toploljubne listnate drevesne vrste, v Panonski nižini pa celo zimzelene rastline.

• Gladina morja se bo dvignila.

• Snežna odeja se bo zmanjšala.

• Pogostejši in intenzivnejši bodo ekstremni vremenski pojavi (npr. vročinski valovi, neurja s točo, orkanski veter) in vremensko pogojene naravne nesreče (zemeljski plazovi, poplave).

Kakšna bo Slovenija, če se bodo uresničili črni scenariji podnebne prihodnosti?²

Posledice naraščajoče temperature: umiranje smrekovih gozdov

Mangart danes...

... in konec stoletja

Podnebne spremembe bodo najbolj prizadele nižinske gozdove, v katerih prevladujeta smreka in jelka. V zadnjih letih zaradi temperaturnih nihanj in izrazitih sušnih obdobij opažamo vse več škodljivcev, npr. podlubnikov, katerih število je v srednji Evropi skokovito naraslo. Znanstveniki opozarjajo tudi na pojav novih škodljivcev, ki jih za zdaj v Sloveniji še ni. Odmiranje iglastih gozdov bo na nekaterih strmih področjih povzročilo erozijo in plazenje zemlje.

Gozdna meja se bo zaradi višjih temperatur premaknila še višje in ker je v gorah sposobnost selitve rastlinstva majhna, obstaja nevarnost, da se precej rastlinskih vrst ne bo zmoglo preseliti in bodo zato izumrle.

Znanstveniki svarijo tudi pred požari: ob nadaljnjih spremembah podnebja se bo njihovo število povečalo. Poleti bo zaradi pojavljanja močnih neviht med vzroki za nastanek požarov velikokrat udar strele.

Posledice naraščajoče temperature: dvig morske gladine

Piran danes...

... in konec stoletja

Dvig gladine Jadranskega morja bo verjetno bolj ali manj sledil svetovni spremembi morske gladine. Sicer v Evropi lahko regionalni vplivi povzročijo za 50 % višji dvig morske gladine od dviga oceanov.

Posledice pričakovanih podnebnih sprememb v obalnih območjih bodo na splošno negativne: dvig vodne gladine, segrevanje morske vode, povečano število vodnih ujm in problemi z zasoljevanjem. Najbolj bodo prizadete soline, luka Koper, marine in kopališča, ranljiva pa so vsa obmorska mesta: Koper, Izola, Portorož in Piran.

Posledice naraščajoče temperature: suše, presihanje rek

Mlin na Muri danes...

... in konec stoletja

Čeprav skupna letna količina padavin v Sloveniji še ne upada izrazito, beležimo vse pogostejše poletne suše. V prihodnosti bo Slovenija še toplejša in poleti sušnejša, snega bo manj, ekstremnega vremena pa več. Pitne vode imamo v Sloveniji za zdaj še dovolj. A pogostejše suše bodo zaradi padca ravni podtalnice pomenile tudi težave s preskrbo s pitno vodo. Nekatere reke bodo delno ali v celoti presahnile. Še posebej bodo ranljive reke, na katerih so zgrajene hidroelektrarne. Če odvzete količine vode iz teh rek ne bomo prilagodili spremenjenim podnebnim razmeram in količinam razpoložljive vode v strugah, bodo reke in življenje v njih propadli.

Pomanjkanje vode bo prizadelo kmetijstvo, energetiko in predelovalno industrijo. Posledice bomo čutili vsi: podražili se bodo hrana, energija in voda.

Posledice naraščajoče temperature: dezertifikacija

Lipica danes...

... in konec stoletja

Zaradi zvišanja temperature zraka bo prišlo do premika rastlinskih pasov in gozdne meje navzgor, v večje nadmorske višine. Ker je sposobnost selitve rastlinstva majhna, obstaja nevarnost, da se precej rastlinskih vrst ne bo zmoglo preseliti in bodo zato izumrle. To bi povzročilo zmanjšanje biotske raznovrstnosti. Spremenjene podnebne razmere bodo zmanjšale tudi sposobnost preživetja endemičnih živih bitij, ki uspevajo le v svojskih življenjskih okoljih in značilnih okoliščinah.

Posledice naraščajoče temperature: toplejše zime in zmanjšana snežna odeja

Zimsko Pohorje danes...

... in konec stoletja

Alpski ledeniki se že neustavljivo krčijo. Znanstveniki predpostavljajo, da bi lahko dvig poletnih temperatur za tri stopinje botroval zmanjšanju pokritosti Alp z ledeniki na vsega 15 % površine iz leta 1850. Pri dvigu poletnih temperatur za pet stopinj bi bile Alpe lahko domala brez ledu. Še veliko prej pa bodo brez zimske snežne odeje ostala nizkoležeča smučišča.

Vpliv na zdravje

Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da lahko na svetovni ravni že sedaj prek 150 tisoč smrti in 5,5 milijona izgubljenih zdravih let življenja letno pripišemo poškodbam in boleznim, ki so posledica podnebnih sprememb. Usodne posledice imajo za človeško telo predvsem vročinski valovi, saj lahko povzročijo, da organizem ni več sposoben ohranjati primerne telesne temperature. Posledica tega so lahko vročinske kapi, vročinski krči, omedlevice in izčrpanost. Hudim vročinskim valovom, ki so Evropo prizadeli v izjemno vročem poletju 2003, Svetovna zdravstvena organizacija pripisuje okrog 70 tisoč žrtev.

Vročinske valove izrazito težko prenašamo v mestih. Temu pojavu bi se lahko vsaj deloma izognili z izbiro ustreznih gradbenih materialov, razporeditvijo in orientacijo stavb, izbiro velikosti in razporeditve oken. Tudi zelenje in vodne površine v mestih prispevajo k boljšemu počutju prebivalcev.

Grozijo tudi bolezni, ki se bodo razširile na območjih, kjer jih prej ni bilo. Predvsem bodo podnebne spremembe povečale tveganje za tiste nalezljive bolezni, ki se širijo s komarji, klopi in drugimi žuželkami ter za pojav novih rastlin z visoko alergenim cvetnim prahom.

Pomanjkanje vode

Vode imamo v Sloveniji (še) dovolj. Vendar že zdaj ne vedno takrat, ko jo najbolj potrebujemo.

Čeprav morda temačna, bo slika vrste pred cisterno s pitno vodo konec stoletja mogoč prizor. Predvsem v razmerah, ko se bodo vročina, daljše sušno obdobje in vztrajanje pri neracionalni porabi sešteli v pomanjkanje vode.

Podnebni begunci

Ljudje se že od nekdaj selimo v iskanju primernega prostora, kjer bi si lahko zagotovili ustrezne življenjske razmere. Če smo se nekoč selili predvsem zaradi iskanja za kmetovanje primernih površin, so kasneje ljudi v selitev silile predvsem razne oblike spopadov in vojn. Napovedi za prihodnja desetletja kažejo, da bodo podnebne spremembe in okoljski dejavniki prizadeli milijone ljudi in gospodinjstev ter predvidoma postali prevladujoči vzrok za razseljevanje in migracije, okoljsko razseljene osebe pa največja skupina beguncev.

____________________________________

1 ARSO (2017): Ocena podnebnih sprememb v Sloveniji do konca 21. stoletja Povzetek temperaturnih in padavinskih povprečij. Dostopno na: http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/publications/povzetek-podnebnih-sprememb-temp-pad.pdf
2 Leta 2011 je nevladna organizacija Umanotera pripravila razstavo Slovenija 50+, ki je prikazovala posledice podnebnih sprememb, ki jih na področju Slovenije lahko pričakujemo v drugi polovici 21. stoletja, če ne bo uveljavljena aktivna politika blaženja podnebnih sprememb in posledično znižani izpusti toplogrednih plinov. Razstava je nastala na strokovnih podlagah podnebnih scenarijev za Slovenijo, ki jih je pripravil sodelavec Urada za meteorologijo RS Gregor Vertačnik.