Meritve po vsem svetu jasno kažejo na to, da se podnebje spreminja, in znanstvene raziskave nedvoumno kažejo, da so glavni vzrok za to izpusti toplogrednih plinov, ki jih povzročajo človeške dejavnosti.

Podnebne spremembe povzročajo vidne posledice v okolju:

• Zemlja postaja toplejša. Globalno segrevanje je bilo najhitrejše od začetka osemdesetih let 20. stoletja, pri čemer je bilo v 21. stoletju (do 2017) izmerjenih 17 od osemnajstih najtoplejših let v zgodovini instrumentalnih meritev.¹

• Zaradi višjih temperatur je okrepljeno izhlapevanje in spreminjajo se regionalni padavinski vzorci (količina dežja in snega)². Na severni polobli se je površina snežne odeje zmanjšala in spomladi se sneg stali bolj zgodaj³. Povečuje se pogostost in intenzivnost ekstremnih vremenskih pojavov - vročinskih valov, suš in neurij¹.

• Ledeniki se talijo, zaledenelost rek in jezer se zmanjšuje.⁴

• Zmanjšuje se površina morskega ledu in odmrzuje se permafrost³. Zaradi manjše površine morskega ledu oceani vpijejo več toplote, pojavi se pozitivna povratna zanka, ki vodi do nadaljnjega ogrevanja.

Kliknite na sliko in si oglejte spreminjanje površine arktičnega morskega ledu v zadnjih desetletjih.

V primeru nadaljevanja naraščajočega trenda izpustov toplogrednih plinov lahko že sredi 21. stoletja na Arktiki pričakujemo poletja brez ledu¹⁴. Arktični led pomembno vpliva na globalni podnebni sistem in posledic njegovega izginotja znanstveniki zaenkrat ne znajo napovedati.

• Oceani postajajo bolj kisli.

Ko se CO₂ raztaplja v morski vodi in tvori ogljikovo kislino, ta postaja bolj kisla (pH se znižuje). V zadnjih 200 letih so svetovna morja postala za 30 % bolj kisla. Takšna relativno hitra sprememba morskemu življenju, ki se je razvilo v milijonih let stabilnega pH, ne daje zadosti časa za prilagajanje (lupine nekaterih morskih živali se že topijo v bolj kisli vodi). Pričakuje se, da bo zakiseljevane imelo dramatične učinke na morske ekosisteme.⁵

• Oceani se segrevajo in njihova gladina se zvišuje. K dvigu gladine prispeva raztezanje vode in taljenje ledenih plošč in ledenikov.

V zadnjem stoletju se je gladina svetovnih morij dvignila za približno 20 cm⁶.

Gladina oceanov se zdaj zvišuje za več kot 3 mm na leto⁶. Dvig morske gladine ogroža okrog 275 milijonov ljudi, ki živijo v obalnih območjih. Med njimi so velemesta kot so Šanghaj, Hong Kong, Osaka, Aleksandrija, Miami, Haag, Rio de Janeiro itd.

• Nekatere rastline zaradi povečane vsebnosti CO₂ v ozračju sicer hitreje rastejo in učinkoviteje uporabljajo vodo⁷. Vendar pa višje temperature in spremenjeni podnebni vzorci spreminjajo tudi območja, kjer rastline in živali uspevajo najbolje, zato se premikajo rastlinski pasovi. Pri preseljevanju lahko nove vrste ogrožajo in jemljejo življenjski prostor starim. Ekosistemi se hitrim spremembam težko prilagajajo in lahko tudi propadejo.

Čeprav se je podnebje spreminjalo v vsej zgodovini planeta, pa je posebnost opaženih podnebnih sprememb v zadnjem stoletju njihova velika hitrost, ki ekosistemom in človeški družbi otežkoča prilagajanje. Pomembni so tudi dejavniki, ki povzročajo spremembe. Če so bili v Zemljini zgodovini to naravni, astronomski in geološki dejavniki, sta glavna dejavnika hitrih sprememb v zadnjem stoletju presežek toplogrednih plinov in sprememba rabe tal. Oba dejavnika sta posledica človekove dejavnosti.

Podnebje se bo spreminjalo še stoletja

Znanstveniki napovedujejo, da bo globalna temperatura zaradi že povzročenih izpustov CO₂, ki so ujeti v podnebnem sistemu, naraščala tudi če bi človeštvo takoj prenehalo z vsemi izpusti toplogrednih plinov. Do konca 21. stoletja naj bi se temperatura dvignila še za vsaj 1 stopinjo (v primeru hitrega in močnega zmanjšanja izpustov CO₂), v primeru nezmanjšanih izpustov CO₂ pa celo za več stopinj. Razsežnosti podnebnih sprememb v prihodnosti so odvisne od dodatne količine toplogrednih plinov, ki jih bo človeštvo povzročilo v naslednjih desetletjih in od občutljivosti zemeljskega podnebnega sistema na te izpuste. V vsakem primeru pa Zemlja dolga stoletja ne bo več življenju prijazen planet, kot je bila pred začetkom industrijske revolucije.

Dolgoročne projekcije spremembe temperature zemeljskega površja in višine gladine morja pri različnih scenarijih izpustov CO₂. Za Peto poročilo IPCC je znanstvena skupnost določila nabor štirih scenarijev razvoja družbe in posledičnih izpustov toplogrednih plinov v 21. stoletju, ki se imenujejo značilni poteki vsebnosti (angl. Representative Concentration Pathways – RCPs). RCP2.6 predvideva hitre in učinkovite ukrepe za blaženje podnebnih sprememb, tako da je vrh izpustov toplogrednih plinov dosežen med letoma 2010 in 2020, potem pa izpusti upadejo. Izpusti po RCP4.5 dosežejo vrh okrog leta 2040 in po RCP6 okrog 2080. Po RCP8.5 izpusti naraščajo še celo 21. stoletje.

Globalno segrevanje se bo nadaljevalo tudi po koncu 21. stoletja, razen po scenariju hitrega in učinkovitega zmanjšanja izpustov CO₂ (RCP2.6), po katerem se bo temperatura ustalila in počasi padala.
Gladina svetovnih morij se bo višala še stoletja ne glede na zmanjšanje izpustov CO₂.

»Podnebne spremembe v prihodnosti bodo povečale obstoječe nevarnosti in povzročile nova tveganja za naravne sisteme in človeštvo. Tveganja so neenakomerno porazdeljena in so v splošnem večja za ljudi in skupnosti v državah v razvoju.«⁸

Obstaja več poti za omejitev globalnega segrevanja pod 2 ˚C glede na predindustrijsko raven. Vse pa zahtevajo znatno zmanjšanje izpustov v naslednjih nekaj desetletjih in skoraj ničelne izpuste CO₂ in drugih dolgoživih toplogrednih plinov do konca stoletja. Takšno hitro znižanje izpustov predstavlja znaten tehnološki, gospodarski, socialni in institucionalni izziv, ki pa z odlašanjem odločnega ukrepanja postaja čedalje večji.

Podnebne spremembe predstavljajo tveganje za proizvodnjo hrane

Znanstveniki z veliko verjetnostjo napovedujejo, da bodo podnebne spremembe spodkopale globalno varnost preskrbe s hrano. Zaradi predvidenih podnebnih sprememb do konca 21. stoletja napovedujejo, da bo globalna prerazporeditev morskih vrst in zmanjšanje biotske raznovrstnosti morja ogrozilo oskrbo z morsko hrano, od katere so odvisne milijarde ljudi, in druge ekosistemske storitve oceanov. Predvideva se, da bodo podnebne spremembe negativno vplivale na pridelavo pšenice, riža in koruze v tropskih in zmernih predelih. Povišanje globalne temperature za 4 ° C ali več nad raven poznega 20. stoletja, bi skupaj s povečanim povpraševanjem po hrani zaradi naraščanja svetovne populacije predstavljalo zelo veliko tveganje za zanesljivo preskrbo s hrano na svetovni ravni.

Povezava na >> Tudi podnebje v Sloveniji se spreminja

Pogosto zastavljena vprašanja:

1. Kaj je IPCC?

IPCC je kratica imena Medvladnega odbora za podnebne spremembe (angl. The Intergovernmental Panel on Climate Change - IPCC), ki je organ pod pokroviteljstvom Združenih narodov za ocenjevanje znanosti o podnebnih spremembah. Leta 1988 sta ga ustanovila Program Združenih narodov za okolje (United Nations Environment Programme) in Svetovna meteorološka organizacija (WMO), da bi oblikovalcem politik zagotovila redne znanstvene ocene o podnebnih spremembah, njihovih posledicah in morebitnih prihodnjih tveganjih ter predlagala strategije prilagajanja in blaženja. IPCC ima 195 držav članic.
IPCC ocenjuje na tisoče znanstvenih člankov, objavljenih vsako leto, da bi oblikovalcem politik povedal, kaj vemo in ne vemo o tveganjih, povezanih s podnebnimi spremembami. IPCC identificira, kje v znanstveni skupnosti obstaja soglasje, kje so razlike v mnenjih in kje so potrebne nadaljnje raziskave. Lastnih raziskav ne izvaja.

Ocene IPCC vladam na vseh ravneh zagotavljajo znanstvene informacije, ki jih lahko uporabljajo za razvoj podnebnih politik. Ocene IPCC predstavljajo ključno podlago za mednarodna pogajanja o zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov. Poročila IPCC so pripravljena in pregledana v več fazah s strani stotin znanstvenikov, kar zagotavlja njihovo objektivnost in preglednost.

Za pripravo svojih poročil IPCC mobilizira na stotine znanstvenikov in uradnikov, ki prihajajo iz različnih okolij in svoje delo za IPCC opravljajo prostovoljsko. V Sekretariatu IPCC deluje samo ducat stalno zaposlenih.

IPCC ima tri delovne skupine: Delovna skupina I (WGI), ki se ukvarja s fizikalno znanostjo o podnebnih spremembah; Delovna skupina II (WGII) obravnava vplive, prilagajanje in ranljivost; in Delovna skupina III (WGIII), ki se ukvarja z blaženjem podnebnih sprememb.

IPCC poročila (angl. Assessment Reports) vsebujejo prispevke vseh treh delovnih skupin ter sintezno poročilo. Zadnje, peto po vrsti, poročilo (AR5) je bilo objavljeno leta 2014 in uporabljeno kot vsebinsko izhodišče za pogajanja o zmanjšanju emisij CO₂ na konferenci pogodbenic Okvirne konvecije ZN o podnebnih spremembah v Parizu konec leta 2015, ko je bil sprejet Pariški podnebni sporazum.

Šesto poročilo IPCC (AR6) bo objavljeno leta 2022.

2. Kakšna je razlika med vremenom in podnebjem?

Razlika med vremenom in podnebjem je v trajanju opazovanja. Vreme odraža stanje ozračja v kratkem časovnem obdobju, podnebje pa opisuje obnašaje ozračja v dolgih časovnih obdobjih. Podnebje je opis dolgoročnih vzorcev vremena na določenem območju.

Vreme opisujemo s temperaturo, vlažnostjo, padavinami, oblačnostjo, vidljivostjo, vetrom in zračnim pritiskom. Podnebne spremembe so spremembe dolgoročnih povprečij in spremenljivosti dnevnega vremena. Ene zime brez snega ne pripišemo podnebnim spremembam, pač pa naravni spremenljivosti vremena. Če pa se snežna oddeja zmanjšuje v večletnem ali celo večdesetletnem obdobju, pa to odraža spreminjanje podnebja.

Poleg dolgoročnih sprememb podnebja obstajajo tudi kratkoročnejše spremembe ali podnebna spremenljivost, ki so lahko enkratne ali ponavljajoče spremembe zaradi različnih vplivov v zemeljskem sistemu, kot so npr. vulkanski izbruhi ter pojava el niño in la niña.

________________________________

1 Vir: NOAA PMEL Carbon Program https://climate.nasa.gov/vital-signs/global-temperature/
^{2  IPCC, 2014: Climate Change 2014: Impacts, Adaptation, and Vulnerability. Part A: Global and Sectoral Aspects. Contribution of Working Group II to the Fifth Assessment Report of the Intergovernmental Panel on Climate Change (eds. Field, C. B. et al.) Cambridge University Press, Cambridge, United Kingdom and New York, NY, USA
3 https://nsidc.org/cryosphere/snow/climate.html
4 IPCC, 2013: Summary for Policymakers. V: Climate Change 2013: The Physical Science Basis. Contribution of Working Group I to the Fifth Assessment Report of the Intergovernmental Panel on Climate Change [eds. Stocker, T.F. et al.) Cambridge University Press, Cambridge, United Kingdom and New York, NY, USA
5 https://oceanacidification.noaa.gov/OurChangingOcean.aspx 
6 https://climate.nasa.gov/vital-signs/sea-level/ 
7 Zhu, Zaichun et al. (2016): Greening of the Earth and its drivers. Nature Climate Change 6: 791–795.
8 IPCC Fifth Assessment Report, Summary for Policymakers}