co2

Trajnostni razvoj podeželja in občin


Razvoj podeželja bo trajnosten, ali pa ga ne bo. Naravni viri za trajnostni razvoj slovenskega podeželja so bogati: gozd, rodovitna prst, obnovljivi viri energije, lepota in pestrost naravne in kulturne krajine, vodni viri. Skupaj z znanjem, kreativnostjo in inovativnostjo ljudi predstavljajo osnovo za razvoj decentraliziranega nizkoogljičnega gospodarstva. Trajnostni razvoj slovenskega podeželja ni pomemben samo za revitalizacijo podeželja, ampak z regionalno uravnoteženim razvojnim zagonom prinaša višjo kakovost življenja ter konkurenčnost gospodarstva na državni ravni ter ohranja strateško pomembno poseljenost državnega ozemlja. Poleg podnebnih sprememb in drugih pritiskov na okolje naslavlja tudi pereči problem brezposelnosti. Prepoznavnost obeta kakovostnih lokalnih zelenih delovnih mest v oskrbi z ekološko pridelano hrano, vrednostni verigi predelave lesa, izrabi obnovljivih virov energije in zelenem turizmu se je v zadnjih letih izrazito povečala. Nekatere pionirske občine (npr. Šentrupert, Škofja Loka, Kranj in Idrija) že žanjejo rezultate v obliki javnofinančnih prihrankov, povečanja suverenosti zaradi neodvisnosti od uvoženih surovin, hrane in energentov ter povečanja kakovosti življenja svojih skupnosti.

V Sloveniji število in prepoznavnost občin s celovito trajnostno razvojno strategijo ter dobrih praks trajnostnega razvoja podeželja naraščata. K temu so pripomogle njihove predstavitve v okviru preteklih projektov Slovenija znižuje CO2 (katalog dobrih praks 2012 in 2013) in Spodbujamo zelena delovna mesta (katalog 2014). Trajnostne občine so redno deležne promocije v okviru projekta Zlati kamen ter izbire energetsko najbolj odmevnih občin po izboru Energetika.net. Zelo aktivno je pri promociji trajnostnih občin tudi združenje Skupnost občin Slovenije.

Predstavitev dobrih praks na področju trajnostnega razvoja podeželja in trajnostnih občin naj služijo tudi kot navdih pri izvajanju kohezijske politike. Slovenske mestne občine morajo namreč kot pogoj za črpanje sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj do leta 2020 pripraviti trajnostne urbane strategije.

Že v predhodnih projektih Slovenija znižuje CO2 je bilo ugotovljeno, da so ozka grla za še hitrejše širjenje nizkoogljičnih dobrih praks razdrobljenost, nesposobnost in finančna podhranjenost majhnih občin, nespodbudno podjetniško okolje ter pomanjkanje strokovnih znanj v občinskih upravah (zeleno javno naročanje, nove tehnologije ipd). Pričujoči projekt zato promovira dobre prakse preseganja teh ovir. Posebno pozornost namenjamo tudi dobrim praksam, ki prinašajo sinergijske okoljske, gospodarske in družbene učinke, kar zagotovo velja za socialno podjetništvo in zadružništvo na osnovi lokalnih danosti.


info@umanotera.org

Projekt "Slovenija znižuje CO2: dobre prakse" izvaja Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj. Projekt iz sredstev Sklada za
podnebne spremembe financira Ministrstvo za okolje in prostor (MOP). Vsebine, objavljene v zvezi s projektom, ne predstavljajo uradnega stališča MOP.

Upravljalec in administrator spletne strani je Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj.