Aktualno
-
15. 12. 2018: Zaključek projekta
Projekt Slovenija znižuje CO2: dobre prakse se je zaključil, zato vabljeni k spremljanju vsebin na spletnih straneh Ministrstva za okolje in prostor ter projektov Podnebna pot 2050 in Klima za podnebje.
Vabljeni tudi k prebiranju svežega poročila Ocena podnebnih sprememb v Sloveniji do konca 21. stoletja (ARSO, november 2018) – Sintezno poročilo – prvi del
Za navdih pa prelistajte kataloge dobrih praks, ki kažejo, da so odločne spremembe na poti v nizkoogljično družbo ne le možne in praktično izvedljive, temveč da prinašajo tudi vrsto sinergijskih koristi.
-
Dve muhi na en mah – podnebju in zdravju prijaznejša prehrana
Omejitve globalnega segrevanja na 1,5 °C ne bo mogoče doseči brez korenitega zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov v kmetijstvu. Pri tem je zmanjšanje porabe emisijsko intenzivne hrane živalskega izvora ključni ukrep, ki dopolnjuje povečanje učinkovitosti kmetijskih praks in zmanjšanje odpadne hrane. Ta ukrep je stroškovno učinkovit in se odlično prilega situaciji v Sloveniji, kjer bi z zmanjšanjem porabe rdečega mesa in izdelkov iz rdečega mesa ne samo občutno zmanjšali izpuste toplogrednih plinov, ampak se hkrati približali sodobnim prehranskim priporočilom. (Sporočilo za javnost)
Prva lesena pasivna večstanovanjska stavba v Sloveniji
Stavba v neposredni bližini koseške tržnice v Ljubljani je prva lesena pasivna večstanovanjska stavba pri nas. V njej je šest stanovanj s skupno ogrevalno površino 470 m2. Celotna okvirna konstrukcija objekta in medetažne plošče so iz masivnega lepljenega smrekovega lesa. Zidani so le podzemni del z garažami, jašek za dvigalo in stopnišče, ki pa so izvzeti iz pasivnega ovoja objekta. V stanovanjih je urejen prezračevalni sistem z rekuperacijo, kletni prostori z garažo pa so naravno prezračevani. Naravno prezračevana je tudi štirikapna streha z majhnim naklonom, prekrita s posebno, zelo lahko in pohodno gumo EPDM. Na streho so speljani dovodi in odvodi zraka za prezračevalni sistem, skriti pa so v dimnike.
Za ogrevanje in hlajenje stanovanj v objektu ter za pripravo tople sanitarne vode skrbi sistem toplozračnega ogrevanja s prisilnim prezračevanjem v povezavi z reverzibilno toplotno črpalko zrak/voda (Termotehnika, TČZ ZVR 31 VT). Ta ima 2000-litrski bojler za sanitarno vodo in dva 1500-litrska zalogovnika (enega za talno gretje, drugega za talno hlajenje oz. podhlajevanje). Od toplotne črpalke je do vsakega stanovanja izveden cirkulacijski vod, tako da ima vsako stanovanje praktično takoj na voljo toplo vodo. Toplotna črpalka je visokotemperaturna, omogoča segrevanje vode do 65° C in izvajanje rednih antilegionelnih šokov. Dimenzionirana je za monovalentno delovanje, torej sama v celoti pokriva vse toplotne izgube objekta, dodatni viri niso predvideni.
Izračunana raba energije po metodi PHPP je 14,9 kWh na m2 stanovanjske površine, stroški ogrevanja za 80 m2 veliko stanovanje naj na letni ravni ne bi presegali 100 evrov. Toplotna izolacija (kamena volna) je vgrajena tudi v notranjih stenah med stanovanji, katerih skupna debelina je 27 cm, od tega je 22 cm toplotne izolacije. Notranje stene v stanovanjih imajo vgrajenih 5 cm kamene volne.
Test zrakotesnosti za objekt kot celoto je pokazal, da se pri tlačni razliki 50 Pa v eni uri izmenja 0,36 celotnega volumna zraka v objektu. Mejna vrednost za pasivne objekte, ki še zagotavlja, da je objekt zrakotesen in da v njem ni mest z nenadzorovanimi toplotnimi izgubami, je sicer izmenjava 0,6 volumna zraka v eni uri.
Lesena gradnja, uporaba obnovljivega vira ogrevanja in manjša poraba energije zaradi pasivne gradnje skupaj prinesejo velike prihranke pri izpustih CO2.
Prispevek h gospodarskim in socialnim ciljem:
Sodobna lesena in pasivna gradnja je izvor številnih novih delovnih mest.
Kontakt:
Arhimont d.o.o., Večna pot 15, 1000 Ljubljana
This email address is being protected from spambots. You need JavaScript enabled to view it.