Področje prometa je eden glavnih virov izpustov toplogrednih plinov v Sloveniji, kar lahko pripišemo geografski legi Slovenije kot tranzitni državi in neurejenosti javnega prevoza, ki spodbuja naraščanje cestnega prometa. V urbanih in drugih okoljih z velikimi gostotami prometa je postal promet glavni onesnaževalec ozračja (predvsem s prašnimi delci, dušikovimi oksidi in ozonom) in zelo pomemben dejavnik preoblikovanja prostora. Skoraj popolna odvisnost motoriziranega prometa od fosilnih goriv ga uvršča med največje vire toplogrednih plinov, ki povzročajo podnebne spremembe.
Zato je v Sloveniji nujno spodbujati, promovirati in razširjati dobre prakse na področju trajnostne mobilnosti.

Področje načrtovanja in upravljanja trajnostne mobilnosti v Sloveniji v splošnem zaostaja za ravnjo razvitejših držav Zahodne Evrope. Tako stanje je značilnost vseh prostorskih ravni, a se hitreje izboljšuje predvsem na lokalni ravni, kjer se pojavljajo posamezni primeri ukrepov in tudi celovitejše strateško načrtovaje mobilnosti, ki sledi sodobnim trendom in kot enega osrednjih vodil nagovarja tudi podnebne spremembe. 

V Sloveniji je največ aktivnosti za promocijo dobrih praks strnjenih v Evropskem tednu mobilnosti, ki vsako leto sredi septembra poteka v vrsti slovenskih mest. V zadnjih letih se s trajnostno mobilnostjo na lokalni ravni aktivneje ukvarja tudi Ministrstvo za infrastrukturo, ki je s spodbudami za izdelavo celostnih prometnih strategij pomembno prispevalo k trajnostnemu načrtovanje mobilnosti v mnogih slovenskih občinah.