co2

Gozd in les

Slovenija je dežela gozdov in narava nas je bogato obdarila z lesom. Smo ena od vodilnih držav v sonaravnem gospodarjenju z gozdovi. Imamo strokovne organizacije za upravljanje. Razmeroma dobro je organizirana javna gozdarska služba. Gozdovi predstavljajo pomemben ponor ogljika - Slovenski gozdovi letno vežejo približno 5 Mt ogljikovega dioksida, Na leto priraste več kot 4 m3 lesa na prebivalca. Dobro stanje v naravi je tudi dobro izhodišče za prilagajanje na podnebne spremembe tako na terenu kot v strokovnem smislu. Učinki podnebni sprememb se lahko pokažejo v obliki izgub gozdne in kmetijske proizvodnje, izgube vrst in/ali veliko površinskih motenj v gozdovih, požarov v naravi, prihoda novih (invazivnih) vrst rastlin in živali. A glede pričakovanih učinkov podnebnih sprememb na ekosisteme v Sloveniji obstaja še visoka stopnja negotovosti.

Dolgoročno povečevanje lesnih zalog ni trajnostno, saj lahko pride do prestaranja strukture gozdov, ki ima za posledico lahko zmanjšanje prirastka in poslabšanja odpornosti gozdov in s tem povezanih katastrofalnih dogodkov (požari, škodljivci), ki lahko povzročijo velike emisije akumuliranega CO2 v kratkem času. Veljavni Nacionalni gozdni program predvideva posek 75% letnega prirastka, v nekaj desetletjih pa bi morali priti do poseka celotnega prirastka. Na ta način bi povprečno lesno zalogo v gozdovih stabilizirali blizu 400 m3/ha, kar bi bila ena najvišjih povprečnih zalog na svetu in bi zagotavljala tudi izpolnjevanje ciljev na področju biotske raznovrstnosti, varstva voda in drugih funkcij. Majhna in razdrobljena zemljiška in gozdna posest otežuje načrtno usmerjanje razvoja gozdov in drugih ekosistemov. Lastniki gozdov pri sedanjih cenah lesa nimajo dovolj interesa za gospodarjenje z gozdovi in izvajanje potrebnih ukrepov.

Za zagotavljanje nege in stabilnosti gozdov in za povečevanje materialne in energetske učinkovitosti je pomen predelave lesa in rabe lesnih izdelkov večji kot kdajkoli doslej. Les nastaja v naravi (gozdovih) s pomočjo sonca iz ogljikovega dioksida (CO2). Hkrati pa je predelava lesa v izdelke energetsko nezahtevna. V lesnih izdelkih se v desetletjih njihove uporabe CO2 ohranja in tako z uporabo izdelkov in objektov iz lesa v največji možni meri prispevamo k znižanju emisije CO2. Zato predelava lesa in uporaba izdelkov in objektov iz lesa, namesto iz drugih energetsko potratnih materialov, edina zagotavlja prehod v nizkoogljično družbo. Bolj kot z lesom nadomeščamo energetsko potratne (fosilne) materiale, v večji meri prispevamo k znižanju emisij CO2.

Les iz naših gozdov bi morali predelati do najvišje stopnje v sklopu celotne verige od gozdarstva, predelave lesa v izdelke in papir, oblikovanja ter njegove končne energetske izrabe doma in s tem ustvarjati dodano vrednost na področju gospodarstva, okolja in družbenega razvoja.

Lesna industrija bi v Sloveniji omogočila mnoga bolj humana in zdrava delovna mesta (leta 1990 jih je bilo v lesni panogi 42.000), kot pa sedanja predelava uvoženih rudnin v energetsko potratne materiale. Tako predstavlja predelava velike zaposlitvene možnosti in bi na področjih bogatih z gozdovi spodbudila razvoj podeželja, ki bi moral temeljiti na ohranjevanju kulturne krajine in biološke pestrosti. Predelava lesa odlično sovpada s turistično usmerjenostjo Slovenije.

Junija 2012 je Vlada RS sprejela Akcijski načrt za povečanje konkurenčnosti gozdno-lesne verige do 2020, ki si v svojih ciljih zastavlja ustvarjanje trga za lesne proizvode in storitve, povečanje poseka in negovanosti gozdov (v skladu z načrti za gospodarjenje z gozdovi), povečanje količine in predelave lesa z novimi tehnologijami, ustvarjanje novih delovnih mest in rast dodane vrednosti na zaposlenega v lesno-predelovalni panogi. V implementaciji akcijskega načrta se že pojavljajo primeri dobrih praks, manj uspešna pa je sistemska podpora prehodu v nizkoogljično družbo na tem področju. Obstoječi primeri dobre prakse lahko predstavljajo dobro vodilo za razvoj na tem področju s pomočjo ustreznih politik in financiranja.

info@umanotera.org

Projekt "Slovenija znižuje CO2: dobre prakse" izvaja Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj. Projekt iz sredstev Sklada za
podnebne spremembe financira Ministrstvo za okolje in prostor (MOP). Vsebine, objavljene v zvezi s projektom, ne predstavljajo uradnega stališča MOP.

Upravljalec in administrator spletne strani je Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj.