co2

Ekološko kmetovanje

Preskrba z ekološko pridelano hrano iz lastnih virov lahko ob pretresih v močno naftno odvisnih globalnih oskrbovalnih sistemih že v bližnji prihodnosti postane ključna za preživetje, hkrati pa prispeva k strateško pomembni ohranitvi enakomerne poseljenosti državnega ozemlja in regionalni koheziji. Trajnostna lokalna samooskrba je učinkovit mehanizem za zmanjšanje transporta in energetske potratnosti v procesih proizvodnje in porabe hrane. Hkrati pa pomembno prispeva k ohranjanju biotske raznovrstnosti, ki je skupaj s preprečevanjem genskega onesnaževanja pomemben ukrep preprečevanja podnebnih sprememb in prilagajanja nanje ter osnova prehranske suverenosti. Nenazadnje je spodbujanje ekološke pridelave visoko kakovostne hrane, katere tržna zanimivost in dodana vrednost nenehno rasteta, tudi učinkovit mehanizem za zaščito kmetijskih zemljišč. 

Ekološko kmetijstvo pozitivno vpliva tudi na razvoj podeželskih območij, med drugim tudi zato, ker ustvarja več delovnih mest kot konvencionalno kmetijstvo, in sicer v sami pridelavi, pa tudi v dopolnilnih dejavnostih na kmetiji, zlasti v predelavi živil, v trženju in v turizmu. Ekološko kmetijstvo je povsod po svetu, zlasti pa v gospodarsko razvitih državah, pripomoglo tudi k oživitvi zanimanja za lokalno pridelano hrano in za neposredne stike med pridelovalci in potrošniki, s tem pa tudi h krajšanju preskrbovalnih verig s hrano. Za sektor ekološkega kmetijstva in živil so značilne tudi številne inovacije, tako v tehnologiji kot na socialno-ekonomskem področju. Inovacije v tehnologiji so v veliki meri povezane z izboljšavami v smislu bolj trajnostnega gospodarjenja z naravnimi viri.

Program razvoja podeželja za obdobje 2014-2020 (PRP) s Kmetijsko okoljskim in podnebnim programom (KOPOP) prvič vključuje tudi cilje blaženja podnebnih sprememb, ki jih povzroča kmetijstvo, in prilagajanja kmetijstva na podnebne spremembe. Ekološko kmetijstvo pa je v novem PRP postalo samostojen ukrep, kar je priznanje splošnemu velikemu prispevku tega načina kmetovanja k varovanju okolja in podnebja.

V slovenskem ekološkem kmetijstvu imamo več izkušenj z zmanjšano obdelavo tal, ki prispeva k zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov in k izboljšanju ekonomike kmetij. Okrepilo se je tržno sodelovanje med ekološkimi pridelovalci, kar še dodatno krepi pozitiven okoljski učinek. Približno 150 šol in vrtcev oskrbuje svoje lastne šolske ekološke vrtove in s tem spodbuja spremembe življenjskega sloga in navad pri preskrbi s hrano in prehranskih navadah.

 


info@umanotera.org

Projekt "Slovenija znižuje CO2: dobre prakse" izvaja Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj. Projekt iz sredstev Sklada za
podnebne spremembe financira Ministrstvo za okolje in prostor (MOP). Vsebine, objavljene v zvezi s projektom, ne predstavljajo uradnega stališča MOP.

Upravljalec in administrator spletne strani je Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj.