Sektor kmetijstva je drugi največji vir izpustov toplogrednih plinov v Sloveniji v sektorjih, ki niso vključeni v evropsko shemo za trgovanje z emisijami – takoj za prometnim sektorjem. Zato je kmetijstvo pomemben dejavnik doseganja nacionalnih podnebnih ciljev. Izpusti iz kmetijstva se le počasi zmanjšujejo, po drugi strani pa kmetijstvo močno občuti vremenske in podnebne pogoje. Naraščajoče temperature, vse več suše, vse pogostejše ekstremne padavine in erozija povzročajo težave v pridelavi hrane. Netrajnostno kmetijstvo je tudi največji vzrok za uničevanje kakovosti voda in tal ter izgubo biotske raznovrstnosti.

Ekološko kmetijstvo je najbolj trajnostna kmetijska praksa, ki celovito odgovarja na ključne izzive sodobnega kmetijstva. Ima minimalen negativen vpliv na okolje ter zagotavlja visoko stopnjo javnih dobrin in vrsto pozitivnih učinkov na družbeno blaginjo. V osnovi temelji na izboljševanju ali vsaj ohranjanju rodovitnosti tal ter biotske raznovrstnosti. Pozitivno vpliva tudi na razvoj podeželskih območij, med drugim tudi zato, ker ustvarja več delovnih mest kot konvencionalno kmetijstvo, in sicer v sami pridelavi, pa tudi v dopolnilnih dejavnostih na kmetiji, zlasti v predelavi živil, v trženju in v turizmu. Ekološko kmetijstvo je povsod po svetu, zlasti pa v gospodarsko razvitih državah, pripomoglo tudi k oživitvi zanimanja za lokalno pridelano hrano in za neposredne stike med pridelovalci in potrošniki, s tem pa tudi h krajšanju preskrbovalnih verig s hrano.

Tržna zanimivost in dodana vrednost visoko kakovostnih ekoloških živil v Sloveniji stalno raste. Ta imajo večjo prehransko vrednost in manj škodljivih učinkov na zdravje ljudi, za kar so kupci pripravljeni plačati tudi višjo ceno. Prepoznavnost in tržno uveljavljenost potrjuje dejstvo, da so ekološka živila največja in najuspešnejša uradna shema kakovosti živil v EU. Vrzel med povpraševanjem in zgolj 20% slovenskim deležem v porabi ekoživil predstavlja pomembno poslovno priložnost na nacionalni ravni.

Program razvoja podeželja za obdobje 2014-2020 (PRP) s Kmetijsko okoljskim in podnebnim programom (KOPOP) prvič vključuje tudi cilje blaženja podnebnih sprememb, ki jih povzroča kmetijstvo, in prilagajanja kmetijstva na podnebne spremembe. Ekološko kmetijstvo je v novem PRP postalo samostojen ukrep, kar je priznanje splošnemu velikemu prispevku tega načina kmetovanja k varovanju okolja in podnebja. EU je leta 2014 sprejela že 2. akcijski načrt za ekološko kmetijstvo, medtem ko se je edini slovenski iztekel leta 2015 – žal z mnogimi nedoseženimi cilji.

V slovenskem ekološkem kmetijstvu imamo več izkušenj z zmanjšano obdelavo tal, ki prispeva k zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov in k izboljšanju ekonomike kmetij. Okrepilo se je tržno sodelovanje med ekološkimi pridelovalci, kar še dodatno krepi pozitiven okoljski učinek. Približno 150 šol in vrtcev oskrbuje svoje lastne šolske ekološke vrtove in s tem spodbuja spremembe življenjskega sloga in prehranskih navad.