co2

Dobrodošli

Na spletni strani Slovenija znižuje CO2 so predstavljene domače in tuje dobre prakse blaženja in prilagajanja na podnebne spremembe. Razvrščene so po področjih, ki glede na sonaravni kapital Slovenije ponujajo največ priložnosti za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov: energetika, mobilnost, kmetijstvo, gozdno-lesna veriga, trajnostni razvoj podeželja in občin ter trajnostna proizvodnja in potrošnja. V posebnem zavihku najdete dobre prakse prilagajanja na podnebne spremembe. Dobre prakse so predstavljene tudi na zemljevidu.

Izbrane dobre prakse kažejo, da so odločne spremembe na poti v nizkoogljično družbo ne le možne in praktično izvedljive, temveč da prinašajo tudi vrsto drugih koristi: zmanjševanje stroškov, razvojne priložnosti, gospodarsko konkurenčnost in zaposlovanje ter višjo kakovost življenja. Raznolikost njihovih nosilcev – med njimi so podjetja, raziskovalne in civilnodružbene organizacije, kmetije, agencije, združenja, lokalne skupnosti in vladni resorji, pa priča, da k blaženju in prilagajanju na podnebne spremembe lahko prispevajo vsi družbeni akterji.  

Za navdih si oglejte video Slovenija znižuje CO2: dobre prakse in prelistajte kataloge dobrih praks.

8. 8. 2016

Projekt Slovenija znižuje CO2: dobre prakse se je zaključil, zato vas vabimo, da se nam pridružite na družabnih omrežjih ostalih projektov, kjer tudi predstavljamo dobre trajnostne prakse.

Za navdih prelistajte katalog 23 dobrih praks zniževanja izpustov CO2 in oglejte si video Slovenija znižuje CO2: dobre prakse

24. 6. 2016

Največji del ogljičnega odtisa v življenjskem ciklu izdelkov iz segmenta elektro opreme povzroči njihova uporaba. Ta nekajkrat presega odtis, ki ga skupaj povzročijo izdelava, transport in reciklaža oz. odlaganje. Zaradi visoke energetske učinkovitosti izdelkov Domela iz Železnikov in Gostol-Gopana iz Nove Gorice, ki svojim kupcem omogočajo varčevanje z energijo, ti dve podjetji predstavljamo kot dobri praksi. 

Sporočilo za javnost: Dobre prakse energetsko učinkovitih produktov slovenskih elektro podjetij

18. 7. 2016

Ne glede na to, kako dobro bo svet nadziral izpuste toplogrednih plinov v prihajajočih letih, se bo podnebje še naprej spreminjalo, zato je prilagajanje na podnebne spremembe ključni dejavnik prihodnje blaginje prebivalcev Slovenije. Občina Ajdovščina je primer dobre prakse prilagajanja na podnebne spremembe na občinski ravni, mali večnamenski zadrževalniki voda pa kot naravni ukrepi za upravljanje z vodami, ki lahko med mokrim obdobjem zadržujejo vodo v krajini, v primeru poplav pa upočasnijo poplavne valove.

Sporočilo za javnost: Podnebnih sprememb se ne da na hitro zaustaviti. Prilagajanje je neizogibno. Čim prej, tem bolje.

19. 5. 2016

Industrijska konoplja je dragoceno živilo in odlična krma za živali. Uporablja se jo v kozmetiki, medicini, tekstilni in papirni industriji ter gradnji. Lahko je surovina za pogonsko gorivo, v zadnjem času pa postaja zanimiva še za celo skupino novih inovativnih izdelkov. Zadruga Konopko je primer inovativnega promotorja pridelave in predelave industrijske konoplje.

Sporočilo za javnost: Industrijska konoplja je super-rastlina krožnega gospodarstva


info@umanotera.org

Projekt "Slovenija znižuje CO2: dobre prakse" izvaja Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj. Projekt iz sredstev Sklada za
podnebne spremembe financira Ministrstvo za okolje in prostor (MOP). Vsebine, objavljene v zvezi s projektom, ne predstavljajo uradnega stališča MOP.

Upravljalec in administrator spletne strani je Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj.