co2

3. 2. 2016

Letošnjo zimo zaznamujejo poročila o slabi kakovosti zraka v slovenskih mestih. Najbolj izpostavljeni so prebivalci urbanih središč, kjer je promet postal resna grožnja za okolje in kakovost življenja. Kot glavno orodje za zmanjšanje škodljivih vplivov prometa se v Evropi uveljavlja celostno prometno načrtovanje, ki poleg izboljšanja kakovosti zraka v mestih prispeva tudi k blaženju podnebnih sprememb, zmanjšanju hrupa, večji privlačnosti javnih prostorov in višji kakovosti bivanja. Kot dobre prakse zato predstavljamo ukrepe dveh občin: preureditev ljutomerske soseske Juršovka v območje umirjenega prometa in ozelenitev voznega parka uprave Mestne občine Ljubljana. Kot obetaven vzvod za povečanje števila slovenskih občin s celostnimi prometnimi strategijami pa je predstavljen program za spodbujanje trajnostne mobilnosti v občinah in regijah Ministrstva za infrastrukturo.

Sporočilo za javnost: Celostno prometno načrtovanje je seksi (sprememba)

12. 1. 2016

Varčevanje z naravnimi viri in energijo je okoljski, gospodarski in etični imperativ. Je pa tudi kreativni izziv: kako zadostiti potrebam po izdelkih in storitvah ter dosegati boljšo kakovost življenja z manjšo porabo energije in materialov? Kulturno ekološko društvo Smetumet v prepoznavnem, oblikovalsko dovršenem in duhovitem slogu v slovenski družbi širi pripadnost ponovni uporabi in preprečevanju nastajanja odpadkov. Programsko orodje Varčni kuhar z omogočanjem boljšega načrtovanja obrokov v obratih javne prehrane pripomore k zmanjšanju količin odpadne hrane. Spletna platforma FoodPlus pa je namenjena prodaji prehranskih izdelkov, ki se jim izteka rok uporabnosti.

Sporočilo za javnost: Pripraviti, kolikor je potrebno, vzdrževati čim dlje, porabiti do konca

8. 12. 2015

Izšel je nov katalog 23 navdihujočih dobrih praks zniževanja izpustov CO2. 

Dobre prakse dokazujejo, da je doseganje podnebnih ciljev, ki jim je Slovenija kot članica EU zavezana, ne le možno, ampak za slovensko družbo ter gospodarstvo zelo pozitivno. 

Katalog je na voljo tukaj.

15. 12. 2015

V decembru kot primer zasebne podjetniške pobude na temeljih z lesom povezane kulturne dediščine predstavljamo lesnopredelovalna podjetja v Poljanski dolini. Kot znanilec rušenja predsodkov o omejitvah lesene gradnje je predstavljena prva lesena pasivna večstanovanjska stavba v Sloveniji. Na področju energetske izrabe lesne biomase je predstavljen najuspešnejši slovenski ponudnik biomase, podjetje Biomasa iz Luč. O energetski izrabi lesa brez izpustov CO2 ter obetajoči tehnologiji za trajnostno kmetijstvo pa govori zgodba aktiviranega biooglja podjetja Ograček.

Sporočilo za javnost: To, da imamo veliko gozdov, je prednost za medvede, da se imajo kam skriti 

24. 11. 2015

V novembru kot zgled sonaravnega gospodarjenja z gozdovi predstavljamo dejavnost Pahernikove ustanove, kot uspešen ukrep spodbujanja aktivnega gospodarjenja z zasebnimi gozdovi pa Strojni krožek Bled.

Sporočilo za javnost: Nikjer v Evropi gozdovi ne absorbirajo toliko CO2 na enoto državnega ozemlja kot v Sloveniji

V zvezi s tem sporočilom za javnost objavljamo popravek prvega stavka, ki se glasi:

Zaradi daljše rastne dobe in hitrejšega kroženja hranil kot na hladnem evropskem severu ter manj poletne suše kot v Mediteranu in zaradi velike gozdnatosti naše države so slovenski gozdovi s 3,1 tonami evropski rekorderji v letni absorpciji CO2 na hektar državnega ozemlja.

Za morebitne nevšečnosti se vam opravičujemo in se zahvaljujemo za razumevanje.

(popravljeno sporočilo za javnost)

More Articles ...

  1. 9.11.2015
  2. 30.09.2015

info@umanotera.org

Projekt "Slovenija znižuje CO2: dobre prakse" izvaja Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj. Projekt iz sredstev Sklada za
podnebne spremembe financira Ministrstvo za okolje in prostor (MOP). Vsebine, objavljene v zvezi s projektom, ne predstavljajo uradnega stališča MOP.

Upravljalec in administrator spletne strani je Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj.