15. 12. 2018: Zaključek projekta
Projekt Slovenija znižuje CO2: dobre prakse se je zaključil, zato vabljeni k spremljanju vsebin na spletnih straneh Ministrstva za okolje in prostor ter projektov Podnebna pot 2050 in Klima za podnebje.
Vabljeni tudi k prebiranju svežega poročila Ocena podnebnih sprememb v Sloveniji do konca 21. stoletja (ARSO, november 2018) – Sintezno poročilo – prvi del
Za navdih pa prelistajte kataloge dobrih praks, ki kažejo, da so odločne spremembe na poti v nizkoogljično družbo ne le možne in praktično izvedljive, temveč da prinašajo tudi vrsto sinergijskih koristi.
Dve muhi na en mah – podnebju in zdravju prijaznejša prehrana
Omejitve globalnega segrevanja na 1,5 °C ne bo mogoče doseči brez korenitega zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov v kmetijstvu. Pri tem je zmanjšanje porabe emisijsko intenzivne hrane živalskega izvora ključni ukrep, ki dopolnjuje povečanje učinkovitosti kmetijskih praks in zmanjšanje odpadne hrane. Ta ukrep je stroškovno učinkovit in se odlično prilega situaciji v Sloveniji, kjer bi z zmanjšanjem porabe rdečega mesa in izdelkov iz rdečega mesa ne samo občutno zmanjšali izpuste toplogrednih plinov, ampak se hkrati približali sodobnim prehranskim priporočilom. (Sporočilo za javnost)
Kako se globalni podnebni dogovor pretoči v nacionalne in lokalne politike
Sprejetje Pariškega podnebnega sporazuma decembra 2015 je bila pomembna zmaga mednarodne diplomacije. Za dosego njegovega cilja – zadržati dvig globalne temperature občutno pod 2 °C in po možnosti pod 1,5 °C glede na predindustrijsko obdobje – pa je potrebna še veliko večja politična volja in vzpostavitev učinkovitih spodbud vsem družbenim deležnikom za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov. Zato vabljeni k branju opisa političnega in zakonodajnega ozadja preprečevanja podnebnih sprememb.
Tehnologije in znanja za ohranitev varnega podnebja imamo
Posebno poročilo IPCC o globalnem segrevanju za 1,5 °C opozarja na velik razkorak med doslej načrtovanimi politikami in tem, kar je potrebno storiti, da ostanemo pod varno mejo 1,5 °C. Nosi pa tudi tolažilno sporočilo: omejitev nevarnega globalnega segrevanja je še mogoča. A okno priložnosti se bo zaprlo, če se izpusti CO2 ne bodo začeli močno zniževati že pred letom 2030. (Sporočilo za javnost)
Podnebne spremembe so trajno vroča tema
V 21. stoletju je bilo 17 od osemnajstih najtoplejših let v zgodovini podnebnih meritev. Svetovni izpusti toplogrednih plinov pa se še vedno iz leta v leto povečujejo. Čas, ki je na voljo za doseganje plemenitega cilja Pariškega podnebnega sporazuma pa se hitro izteka. V kratkem času, ko bodo danes rojeni otroci dosegli zrelost, bomo zapečatili podnebno usodo. Glede na velikost naloge in kratek čas, ki je na voljo, bi morali o podnebnih spremembah ter njihovih vzrokih in posledicah vsi več vedeti, se zavedati posledic naših dejanj in poznati poti v nizkoogljično družbo. Zato vabljeni na svežo podstran, ki predstavlja odgovor na vprašanje: Zakaj moramo zniževati izpuste CO2?