co2

Dve muhi na en mah – podnebju in zdravju prijaznejša prehrana

Omejitve globalnega segrevanja na 1,5 °C ne bo mogoče doseči brez korenitega zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov v kmetijstvu. Pri tem je zmanjšanje porabe emisijsko intenzivne hrane živalskega izvora ključni ukrep, ki dopolnjuje povečanje učinkovitosti kmetijskih praks in zmanjšanje odpadne hrane. Ta ukrep je stroškovno učinkovit in se odlično prilega situaciji v Sloveniji, kjer bi z zmanjšanjem porabe rdečega mesa in izdelkov iz rdečega mesa ne samo občutno zmanjšali izpuste toplogrednih plinov, ampak se hkrati približali sodobnim prehranskim priporočilom. (Sporočilo za javnost)

Tehnologije in znanja za ohranitev varnega podnebja imamo

Posebno poročilo IPCC o globalnem segrevanju za 1,5 °C opozarja na velik razkorak med doslej načrtovanimi politikami in tem, kar je potrebno storiti, da ostanemo pod varno mejo 1,5 °C. Nosi pa tudi tolažilno sporočilo: omejitev nevarnega globalnega segrevanja je še mogoča. A okno priložnosti se bo zaprlo, če se izpusti CO2 ne bodo začeli močno zniževati že pred letom 2030. (Sporočilo za javnost)

Podnebne spremembe so trajno vroča tema

V 21. stoletju je bilo 17 od osemnajstih najtoplejših let v zgodovini podnebnih meritev. Svetovni izpusti toplogrednih plinov pa se še vedno iz leta v leto povečujejo. Čas, ki je na voljo za doseganje plemenitega cilja Pariškega podnebnega sporazuma pa se hitro izteka. V kratkem času, ko bodo danes rojeni otroci dosegli zrelost, bomo zapečatili podnebno usodo. Glede na velikost naloge in kratek čas, ki je na voljo, bi morali o podnebnih spremembah ter njihovih vzrokih in posledicah vsi več vedeti, se zavedati posledic naših dejanj in poznati poti v nizkoogljično družbo. Zato vabljeni na svežo podstran, ki predstavlja odgovor na vprašanje: Zakaj moramo zniževati izpuste CO2?

Kako se globalni podnebni dogovor pretoči v nacionalne in lokalne politike

Sprejetje Pariškega podnebnega sporazuma decembra 2015 je bila pomembna zmaga mednarodne diplomacije. Za dosego njegovega cilja – zadržati dvig globalne temperature občutno pod 2 °C in po možnosti pod 1,5 °C glede na predindustrijsko obdobje – pa je potrebna še veliko večja politična volja in vzpostavitev učinkovitih spodbud vsem družbenim deležnikom za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov. Zato vabljeni k branju opisa političnega in zakonodajnega ozadja preprečevanja podnebnih sprememb.

Dobrodošli

Na spletni strani Slovenija znižuje CO2 so predstavljene domače in tuje dobre prakse blaženja in prilagajanja na podnebne spremembe. Razvrščene so po področjih, ki glede na sonaravni kapital Slovenije ponujajo največ priložnosti za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov: energetika, mobilnost, kmetijstvo, gozdno-lesna veriga, trajnostni razvoj podeželja in občin ter trajnostna proizvodnja in potrošnja. V posebnem zavihku najdete dobre prakse prilagajanja na podnebne spremembe. Dobre prakse so predstavljene tudi na zemljevidu.

Izbrane dobre prakse kažejo, da so odločne spremembe na poti v nizkoogljično družbo ne le možne in praktično izvedljive, temveč da prinašajo tudi vrsto drugih koristi: zmanjševanje stroškov, razvojne priložnosti, gospodarsko konkurenčnost in zaposlovanje ter višjo kakovost življenja. Raznolikost njihovih nosilcev – med njimi so podjetja, raziskovalne in civilnodružbene organizacije, kmetije, agencije, združenja, lokalne skupnosti in vladni resorji, pa priča, da k blaženju in prilagajanju na podnebne spremembe lahko prispevajo vsi družbeni akterji.  

Za navdih si oglejte video Slovenija znižuje CO2: dobre prakse in prelistajte kataloge dobrih praks.


info@umanotera.org

Projekt "Slovenija znižuje CO2: dobre prakse" izvaja Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj. Projekt iz sredstev Sklada za
podnebne spremembe financira Ministrstvo za okolje in prostor (MOP). Vsebine, objavljene v zvezi s projektom, ne predstavljajo uradnega stališča MOP.

Upravljalec in administrator spletne strani je Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj.