co2

Aktualno

  • 3. 2. 2016

    Letošnjo zimo zaznamujejo poročila o slabi kakovosti zraka v slovenskih mestih. Najbolj izpostavljeni so prebivalci urbanih središč, kjer je promet postal resna grožnja za okolje in kakovost življenja. Kot glavno orodje za zmanjšanje škodljivih vplivov prometa se v Evropi uveljavlja celostno prometno načrtovanje, ki poleg izboljšanja kakovosti zraka v mestih prispeva tudi k blaženju podnebnih sprememb, zmanjšanju hrupa, večji privlačnosti javnih prostorov in višji kakovosti bivanja. Kot dobre prakse zato predstavljamo ukrepe dveh občin: preureditev ljutomerske soseske Juršovka v območje umirjenega prometa in ozelenitev voznega parka uprave Mestne občine Ljubljana. Kot obetaven vzvod za povečanje števila slovenskih občin s celostnimi prometnimi strategijami pa je predstavljen program za spodbujanje trajnostne mobilnosti v občinah in regijah Ministrstva za infrastrukturo.

    Sporočilo za javnost: Celostno prometno načrtovanje je seksi  
  • 12. 1. 2016

    Varčevanje z naravnimi viri in energijo je okoljski, gospodarski in etični imperativ. Je pa tudi kreativni izziv: kako zadostiti potrebam po izdelkih in storitvah ter dosegati boljšo kakovost življenja z manjšo porabo energije in materialov? Kulturno ekološko društvo Smetumet v prepoznavnem, oblikovalsko dovršenem in duhovitem slogu v slovenski družbi širi pripadnost ponovni uporabi in preprečevanju nastajanja odpadkov. Programsko orodje Varčni kuhar z omogočanjem boljšega načrtovanja obrokov v obratih javne prehrane pripomore k zmanjšanju količin odpadne hrane. Spletna platforma FoodPlus pa je namenjena prodaji prehranskih izdelkov, ki se jim izteka rok uporabnosti.

    Sporočilo za javnost: Pripraviti, kolikor je potrebno, vzdrževati čim dlje, porabiti do konca  
  • 15. 12. 2015

    V decembru kot primer zasebne podjetniške pobude na temeljih z lesom povezane kulturne dediščine predstavljamo lesnopredelovalna podjetja v Poljanski dolini. Kot znanilec rušenja predsodkov o omejitvah lesene gradnje je predstavljena prva lesena pasivna večstanovanjska stavba v Sloveniji. Na področju energetske izrabe lesne biomase je predstavljen najuspešnejši slovenski ponudnik biomase, podjetje Biomasa iz Luč. O energetski izrabi lesa brez izpustov CO2 ter obetajoči tehnologiji za trajnostno kmetijstvo pa govori zgodba aktiviranega biooglja podjetja Ograček.

    Sporočilo za javnost: To, da imamo veliko gozdov, je prednost za medvede, da se imajo kam skriti 

                     Arhiv novic

Dobre prakse

Untitled gozd Cropped IMG_1398 Poslovna stavba Eko produkt kozolci2 vrtec3 zabojek sadja_Foto_arhiv jarina

Katalog 23 navdihujočih dobrih praks zniževanja izpustov CO2 (dec. 2015)

Dobre prakse dokazujejo, da je doseganje podnebnih ciljev, ki jim je Slovenija kot članica EU zavezana, ne le možno, ampak za slovensko družbo ter gospodarstvo zelo pozitivno. 

 

Slovenske in evropske dobre prakse

Na zemljevidih Slovenije in Evrope so predstavljene prakse, ki smo jih izbirali od leta 2011. Vsaka praksa ima vneseno lokacijo, kontakt in opis, barva pa jo uvršča v eno izmed prednostnih področij (kot so nanizane v levem meniju).  

mapa1   mapa2
Ogled Dobre prakse po Sloveniji na
večjem zemljevidu.
Ogled Dobre prakse v EU na
večjem zemljevidu.


info@umanotera.org

Projekt "Slovenija znižuje CO2: dobre prakse" izvaja Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj. Projekt iz sredstev Sklada za
podnebne spremembe financira Ministrstvo za okolje in prostor (MOP). Vsebine, objavljene v zvezi s projektom, ne predstavljajo uradnega stališča MOP.

Upravljalec in administrator spletne strani je Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj.